Dezinformacije ter tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje resno ogrožajo naše družbe. Spodkopavajo lahko demokratične institucije in procese (kot so volitve), saj ljudem preprečujejo sprejemanje informiranih odločitev ali jih odvračajo od udeležbe na volitvah. Poleg tega lahko družbe polarizirajo s tem, da skupnosti obračajo eno proti drugi.
Nove tehnologije so sovražnim akterjem omogočile, da širijo dezinformacije in manipulirajo z informacijami v obsegu in s hitrostjo, kot ju doslej še ni bilo.
Zato je boj proti dezinformacijam in manipuliranju z informacijami eno najbolj perečih vprašanj za Evropsko unijo in njene države članice.
Od 6. do 9. junija 2024 je približno 360 milijonov državljanov EU lahko glasovalo za svoje predstavnike v Evropskem parlamentu. Da bi zaščitile volitve, so institucije EU tesno sodelovale v boju proti napadom na evropsko demokracijo v obliki dezinformacij in manipulacije z informacijami.
Kako se odzivamo?
Evropska komisija krepi svoje strateško komuniciranje kot odziv na dezinformacije ter tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, ki so usmerjeni v politike EU. Za to je potreben vsedružbeni pristop, saj imajo številni sektorji naših družb pomembno vlogo pri preprečevanju dezinformacij in boju proti njim. Poleg tega odziva je pomembno zagotoviti, da imajo državljani dostop do kakovostnih novic in informacij, ki jim lahko zaupajo.
Naš odziv na dezinformacije je osredotočen na:
- razvoj politik za krepitev naših demokracij, otežitev zlorab spletnih platform za akterje dezinformiranja ter zaščita novinarjev in pluralnosti medijev,
- ozaveščanje o dezinformacijah ter naši pripravljenosti in odzivu,
- krepitev družbene odpornosti proti dezinformacijam s pomočjo medijske pismenosti in preverjanja dejstev,
- sodelovanje z drugimi institucijami, nacionalnimi organi ali tretjimi stranmi.
Glavna področja ukrepanja
Spodbujanje svobodnih in poštenih volitev, zaščita javne razprave in boj proti dezinformacijam z akcijskim načrtom za demokracijo in svežnjem za obrambo demokracije
Zagotavljanje, da platforme prevzamejo odgovornost v boju proti dezinformacijam po zaslugi akta o digitalnih storitvah, kodeksa ravnanja glede dezinformacij, akta o umetni inteligenci in preglednosti političnega oglaševanja
Direktiva proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti in akt o svobodi medijev: nova pravila za zaščito pluralnosti in neodvisnosti medijev v EU
Razkrivanje pogostih mitov in diskurzov, razkrivanje taktik dezinformiranja in boj proti ruskemu sistematičnemu manipuliranju z informacijami ter zagotavljanje pripravljenosti v primeru kibernetskih napadov
Omogočanje državljanom, da se znajdejo v sodobnem okolju novic, zagotavljanje smernic za boj proti dezinformacijam z izobraževanjem ter pomoč učiteljem in mladim, da jih prepoznajo in ustavijo
Podpora evropskim neodvisnim skupnostim, ki se borijo proti dezinformacijam ter zagotavljajo javen dostop do preverjenih in zaupanja vrednih podatkov in informacij
A post from the European Commission's social media presence with tips on how to detect disinformation.
The post reads:
"Clickbait, bots, fake stories, deepfakes and much more can come in various forms.
With our Digital Services Act, we are at the forefront when it comes to creating a safer digital space and experience.
But everybody can play an important role in combating the spread of disinformation online.
Look at our visuals and discover how!
Ozaveščanje je ključnega pomena za naš pristop k izpostavljanju in razkrivanju neresničnih informacij.
To vključuje komuniciranje, da se pojasnijo tveganja za pojavljanje dezinformacij ali najpogostejše metode, ki jih uporabljajo akterji dezinformiranja, ter nasvete za zaznavanje dezinformacij.
EUvsDisinfo
EUvsDisinfo, ki ga je leta 2015 vzpostavila diplomatska služba EU, Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD), je eden vodilnih projektov za prepoznavanje in analizo dezinformacij v različnih oblikah ter ozaveščanje o njih, s poudarkom na običajnih diskurzih in taktikah Kremlja.
Kibernetski napadi se lahko zgodijo sočasno z dezinformacijskimi kampanjami oziroma so z njimi celo usklajeni, lahko pa so tudi del širše strategije za vplivanje na demokratične procese ali njihovo destabilizacijo.
Krepitev kibernetske varnosti in z njo povezane ozaveščenosti sta prav tako del krepitve odpornosti. Države EU sodelujejo pri pripravah na morebitne kibernetske grožnje. Podpirajo jih institucije, organi in agencije EU, kot sta Agencija EU za kibernetsko varnost ali skupina za odzivanje na računalniške grožnje za institucije, organe in agencije EU.
Sankcije proti medijskim hišam pod nadzorom Kremlja
Rusija je z namenom destabilizacije Evropske unije in njenih držav članic začela obsežno kampanjo dezinformiranja.
Da bi se temu zoperstavila, je EU sprejela sankcije proti sredstvom in akterjem, ki jih Kremelj uporablja za dezinformiranje in manipuliranje z informacijami.
Odzivanje na hibridne grožnje
EU je razvila tudi celovit okvir politike za odzivanje na hibridne grožnje. Hibridne grožnje so strategije za izkoriščanje ranljivosti držav in družb s kombinacijo vojaških in nevojaških sredstev, kot so kibernetski napadi, dezinformacijske kampanje ali gospodarski pritisk.
EU bo države članice EU in partnerske države podprla v boju proti hibridnim grožnjam z napotitvijo skupin za hitro odzivanje na hibridne grožnje, ki bodo državam članicam, misijam in operacijam v okviru skupne varnostne in obrambne politike ter partnerskim državam zagotovile prilagojeno in ciljno usmerjeno kratkoročno pomoč v boju proti hibridnim grožnjam in kampanjam.
Krepitev družbene odpornosti proti dezinformacijam
Za boj proti dezinformacijam je bistveno, da so državljani, organizacije in javni organi dobro opremljeni.
Medijska pismenost je pomembna za krepitev družbene odpornosti proti dezinformacijam. Sposobnost dostopanja do medijev s kritičnim razumevanjem in interakcije z njimi je ključnega pomena.
Medijska pismenost državljanom omogoča, da se znajdejo v sodobnem okolju digitalnih novic in sprejemajo dobro informirane odločitve. Zlasti je pomembno, da se že v mladosti naučimo prepoznati dezinformacije, zato ima izobraževanje ključno vlogo pri zagotavljanju medijsko pismene javnosti.
Cilj revidirane direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah je zagotoviti, da države članice spodbujajo in sprejemajo ukrepe za razvoj medijske pismenosti ter poročajo o teh ukrepih.
Na voljo so tudi sredstva za podporo državam članicam, izobraževalcem in organizacijam v boju proti dezinformacijam.
Smernice za države članice, da bi državljanom in državljankam vseh starosti omogočile, da se znajdejo v sodobnem novičarskem okolju in sprejemajo informirane odločitve
Praktične smernice za boj proti dezinformacijam in spodbujanje digitalne pismenosti z izobraževanjem
S tem naborom orodij lahko srednješolski učitelji dijake naučijo prepoznavati dezinformacije na spletu
Preverjanje dejstev je ključni steber našega pristopa k dezinformacijam. Preverjevalci dejstev pomagajo ocenjevati in preverjati vsebine, da bi javnosti zagotovili točne in zanesljive informacije, ki jim lahko zaupajo.
Za spodbujanje preverjanja dejstev in ozaveščanje državljanov o preverjenih informacijah na podlagi dejstev podpiramo neodvisne preverjevalce dejstev.
Evropska opazovalnica digitalnih medijev je projekt, ki podpira neodvisno večdisciplinarno skupnost, ki jo sestavljajo preverjevalci dejstev, akademiki, strokovnjaki za medijsko pismenost in drugi ustrezni deležniki, ki se z združenimi močmi borijo proti dezinformacijam. Mreža evropske opazovalnice digitalnih medijev zagotavlja celovito geografsko pokritost EU. Pred bližajočimi se evropskimi volitvami je evropska opazovalnica digitalnih medijev ustanovila namensko projektno skupino za odkrivanje širjenja dezinformacij v zvezi z volitvami in opozarjanje nanj. Projektna skupina bo dnevno objavljala prispevke o razkritih dezinformacijah (preverjanju dejstev), tedenske povzetke trendov dezinformacij ter zgodnja opozorila in ustrezne preiskave. Evropska opazovalnica digitalnih medijev bo izvedla tudi kampanjo medijske pismenosti Be Elections Smart.
Evropska mreža za standarde na področju preverjanja dejstev je neodvisno združenje evropskih organizacij za preverjanje dejstev, ki podpira in spodbuja najvišje standarde preverjanja dejstev in medijske pismenosti za boj proti napačnim informacijam v javno korist. Evropska mreža za standarde na področju preverjanja dejstev in njeni preverjeni člani si prizadevajo za spodbujanje dostopa do preverjenih zanesljivih informacij in izobraževanje javnosti o tem, kako oceniti točnost informacij v javnem prostoru.
Kronologija ukrepov EU proti dezinformacijam
- Marec 2024
Komisija objavi smernice v okviru akta o digitalnih storitvah za zelo velike spletne platforme in iskalnike za zmanjšanje tveganj na spletu, ki bi lahko vplivala na integriteto volitev, s posebnimi smernicami za bližajoče se volitve v Evropski parlament junija 2024.
- Marec 2024
Objavljen je nov zbornik o kibernetski varnosti, v katerem so predstavljeni načini za zaščito integritete volitev.
- December 2023
Komisija sprejme sveženj za obrambo demokracije pred evropskimi volitvami leta 2024.
- Oktober 2023
Komisija objavi razpis za zbiranje predlogov v podporo preverjevalcem dejstev v EU pri prepoznavanju in razkrivanju dezinformacij.
- Oktober 2022
Komisija objavi smernice za učitelje in izobraževalce v osnovnih in srednjih šolah o tem, kako pri pouku obravnavati dezinformacije in spodbujati digitalno pismenost.
- September 2022
Komisija predstavi predlog evropskega akta o svobodi medijev.
- Junij 2022
Velike spletne platforme, nastajajoče in specializirane platforme, akterji v oglaševalski industriji, preverjevalci dejstev, raziskovalne organizacije in organizacije civilne družbe podpišejo okrepljeni kodeks ravnanja glede dezinformacij.
- November 2021
Komisija predstavi predlog nove zakonodaje o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju.
- December 2020
Komisija predstavi predlog akta o digitalnih storitvah.
- December 2020
Komisija sprejme akcijski načrt za evropsko demokracijo.
- Junij 2020
Vzpostavljena je evropska opazovalnica digitalnih medijev.
- Marec 2019
- December 2018
Komisija in ESZD predstavita akcijski načrt proti dezinformacijam.
- September 2018
Vzpostavljen je prvi kodeks ravnanja glede dezinformacij.
- September 2018
Komisija objavi sporočilo o zagotavljanju svobodnih in poštenih evropskih volitev.
- April 2018
Komisija objavi sporočilo o boju proti dezinformacijam na spletu.
- April 2016
Sprejet je skupni okvir za preprečevanje hibridnih groženj za boj proti sovražnim dejanjem, katerih namen je destabilizirati regijo ali državo.
- Januar 2015
Ustanovitev projektne skupine EU East StratCom za obravnavanje dezinformacijskih kampanj Rusije.