Pojdi na vsebino

Magnezij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Magnezij, 12Mg
Magnezij
IzgovarjavaIPA: [magnézij]
Videzbleščeča siva trdnina
Standardna atomska teža Ar, std(Mg)[24,30424,307] običajno: 24,305
Magnezij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Be

Mg

Ca
natrijmagnezijaluminij
Vrstno število (Z)12
Skupinaskupina 2 (zemljoalkalijske kovine)
Periodaperioda 3
Blok  blok s
Razporeditev elektronov[Ne] 3s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče650 °C
Vrelišče1091 °C
Gostota (blizu s.t.)1,738 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)1,584 g/cm3
Talilna toplota8,48 kJ/mol
Izparilna toplota128 kJ/mol
Toplotna kapaciteta24,869[1] J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 428 500 588 698 859 1.088
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja+1,[2] +2 (močno bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,31
Ionizacijske energije
  • 1.: 737,7 kJ/mol
  • 2.: 1450,7 kJ/mol
  • 3.: 7732,7 kJ/mol
  • (več)
Atomski polmerempirično: 160 pm
Kovalentni polmer141±7 pm
Van der Waalsov polmer173 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte magnezija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
Hexagonal close packed kristalna struktura za magnezij
Hitrost zvoka tanka palica4940 m/s (pri r.t.) (annealed)
Temperaturni raztezek24,8[3] µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost156[4] W/(m⋅K)
Električna upornost43,9[5] nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevparamagnetik
Magnetna susceptibilnost+13,1·10−6 cm3/mol (298 K)[6]
Youngov modul45 GPa
Strižni modul17 GPa
Stisljivostni modul35,4[7] GPa
Poissonovo razmerje0,290
Mohsova trdota1–2,5
Trdota po Brinellu44–260 MPa
Številka CAS7439-95-4
Zgodovina
Poimenovanjepo kraju Magnesija v Grčiji[8]
OdkritjeJoseph Black (1755[8])
Prva izolacijaHumphry Davy (1808[8])
Najpomembnejši izotopi magnezija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
24Mg 79,0% stabilen
25Mg 10,0% stabilen
26Mg 11,0% stabilen
Kategorija Kategorija: Magnezij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12. Magnezij je osmi najpogostejši element in sestavlja okoli 2 % Zemljine skorje, ter je tretji najbolj zastopan element od raztopljenih v morski vodi. Ta zemljoalkalijska kovina se večinoma uporablja kot sredstvo za izdelavo zlitin aluminij-magnezij.

Pomembne lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Magnezij je dokaj trdna srebrno-bela, lahka kovina (za tretjino lažja od aluminija), ki na zraku rahlo potemni. V obliki prahu se ta kovina na zraku segreje in vžge ter gori z belim plamenom. V obliki kepe ga je težko vžgati, čeprav se zlahka prižge, če ga nastružimo na tanke trakove nastanejo tanki trakovi z zelenorumenimi in bordordečimi črtami. Nima okusa ter vonja.

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Magnezijeve spojine, še posebej magnezijev oksid, se v glavnem uporabljajo za negorečo oblogo v plavžih pri pridobivanju železa in jekla, neželeznih kovin, stekla in cementa. Magnezijev oksid in druge spojine se uporabljajo tudi v kmetijski, kemijski in gradbeni industriji. Glavna raba tega elementa je kot zlitinski dodatek aluminiju, te zlitine aluminija-magnezija pa se uporabljajo v glavnem za izdelavo pločevink za pijače. Magnezijeve zlitine se uporabljajo tudi kot sestavni deli za avtomobile in mehanizme. Ta kovina se uporablja tudi za odstranitev žvepla iz železa in jekla.

Druge rabe:

  • Magnezij je, podobno kot aluminij, trden in lahek, zato se pogosto uporablja pri boljših volanih.
  • Zlitine z magnezijem so nujne za konstruiranje letal in izstrelkov.
  • Kot zlitinski agent ta kovina izboljša mehanske, obdelovalne in varilne lastnosti aluminija.
  • Aditivno sredstvo v običajnih gorivih in izdelava grudastega grafita v litem železu.
  • Reducirajoče sredstvo za izdelavo čistega urana in drugih kovin iz njihovih soli.
  • Magnezijev hidroksid se uporablja v magnezijevem mleku, njegov klorid in sulfat v grenkih solih, njegovi citrati pa v zdravstvu.
  • Pogorjen magnezit se uporablja v izolacijske namene kot opeka in podloga v pečeh in pretvornikih.
  • Magnezij je tudi vnetljiv in gori pri visoki temperaturi. Zaradi tako ekstremno visokih temperatur je primeren za netenje opozorilnih ognjev pri težavah na prostem.
  • Magnezijev karbonat (MgCO3) v obliki praška uporabljajo športniki, denimo telovadci in dvigovalci uteži, da z njim izboljšajo prijem predmetov - telovadne naprave, droga ali prečke z utežmi.
  • Druge rabe vključujejo fotografiranje z bliskovico, svetlobne signale in pirotehniko, vključno z zažigalnimi bombami.

Varnostni ukrepi

[uredi | uredi kodo]

Magnezij in magnezijeve zlitine so eksplozivne, ampak so zelo vnetljive v čisti obliki, ko so staljene ali v obliki traku. Goreče ali staljene magnezijeve kovine burno reagirajo z vodo. Pri delu z magnezijevem prahom se uporabljajo zaščitna očala z zaščito pri varjenju, saj bela svetloba pri varjenju vsebuje ultravijolično svetlobo, ki lahko trajno poškoduje oči.[9]

Magnezij v kombinaciji z vodo daje visoko gorljiv vodikov plin:[10]

Mg(s) + 2 H2O (l) → Mg(OH)2(s) + H2(g)

Kot razultat reakcije, vode ni mogoče uporabiti za gašenje požarov, saj bi magnezij v stiku z vodo le še okrepil gorenje. Za gašenje se uporablja suhi pesek, ampak je uporaben samo na ravnih površinah. Magnezij pravtako reagira z ogljikovim dioksidom (CO2) v obliki magnezijevega oksida in ogljika:

2 Mg(s) + CO2 → 2 MgO(s) + C(s)

Zato ogljikov dioksid v gasilnih aparatih ni primeren za gašenje požarov magnezija.[11]

Gorenje magnezija se običajno ohladi s pomočjo suhega hladilnega sredstva (kategorija D), ali prekritje požara s suhim peskom da odstrani vir zraka.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Rumble, p. 4.61
  2. Bernath, P. F.; Black, J. H.; Brault, J. W. (1985). »The spectrum of magnesium hydride« (PDF). Astrophysical Journal. 298: 375. Bibcode:1985ApJ...298..375B. doi:10.1086/163620.
  3. Rumble, p. 12.135
  4. Rumble, p. 12.137
  5. Rumble, p. 12.28
  6. Rumble, p, 4.70
  7. Gschneider, K. A. (1964). Physical Properties and Interrelationships of Metallic and Semimetallic Elements. Solid State Physics. Zv. 16. str. 308. doi:10.1016/S0081-1947(08)60518-4. ISBN 9780126077162.
  8. 8,0 8,1 8,2 Rumble, p. 4.19
  9. »Science Safety: Chapter 8«. Government of Manitoba. Pridobljeno 21. avgusta 2007.
  10. »Chemistry : Periodic Table : magnesium : chemical reaction data«. webelements.com. Pridobljeno 26. junija 2006.
  11. »Demo Lab: Reaction Of Magnesium Metal With Carbon Dioxide«. Pridobljeno 26. junija 2006.
[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]