Pojdi na vsebino

Dirham

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Srebrni dirham Umajadskega kalifata, skovan v Balhu (današnji Afganistan) leta 111 po hidžri (729/730 po n. št.)

Dirham ali dirhem (osmansko turško: درهم) je denarna enota več arabskih držav. V Osmanskem cesarstvu in Perziji je bil povezan tudi z enoto za maso (osmanski dram). Njegovo ime izhaja iz imena grške denarne enote drahma.

Denarna enota

[uredi | uredi kodo]

Dirham je denarna enota naslednjih držav:

Enota za maso

[uredi | uredi kodo]

V Rimskem imperiju je bila drahma (dirham) enota za maso, ki se je uporabljala v severni Afriki, na Bližnjem Vzhodu in v Perziji in je imela različne vrednosti.

V poznem Osmanskem cesarstvu je standardni dirham tehtal 3,207 g.[1] 400 dirhamov je ena oka.

V Egiptu je leta 1895 dirhan tehtal 47,661 granov (3,088 g).[2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Beseda dirham izvira iz imena grškega kovanca drahma (δραχμή). Grško govoreče Bizantinsko cesarstvo je obvladovalo Levant in trgovalo z Arabijo, zato so bili na tem ozemlju v obtoku bizanzinski kovanci že v predislamskih časih pa tudi potem. Naziv kovanca so Arabci najprej samo privzeli v svoj besednjak, proti koncu 7. stoletja pa so z njim poimenovali svoj denar, na katerem je bil naziv vladarja in religiozni verzi. Dirham je bil v obtoku v mnogih sredozemskih državah, tudi v Španiji, od 10. do 12. stoletja pa se je uporabljal celo v Evropi.

Enak izvor ima tudi ime armenskega drama. Druga valuta, ki je v obtoku med muslimani, je dinar, katerega ime je romanskega porekla.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Izračun temelji na razmerju 1 oka = 1,2828 kg. Diran Kélékian trdi, da tehta 3,21 g (Dictionnaire Turc-Français, Constantinople: Imprimerie Mihran, 1911) ; Γ. Μπαμπινιώτης gives 3.203 g (Λεξικό της Νέας Ελληνικής Γλώσσας, Atene, 1998)
  2. Oxford English Dictionary