Intelektualna lastnina označuje in zaobsega rezultate človekovega ustvarjanja, raziskovanja in razvoja, razmišljanja. Kadar takšni rezultati izpolnjujejo določene zakonske pogoje, jih lahko pravno zavarujemo s katero od pravic intelektualne lastnine.
Pravno področje intelektualne lastnine primarno delimo na tri podpodročja, tja nadalje uvrščamo posamezne pravice, in sicer:
- pravo industrijske lastnine (npr. patent, model, znamka)
- avtorsko pravo (avtorska in sorodne pravice)
- druge pravice (npr. žlahtniteljska pravica)
V nadaljevanju podajamo opredelitve in osnovne značilnosti posameznih pravic, za podrobnejše informacije ali druge napotke pa smo na razpolago na tto@um.si.
- Avtorska in sorodne pravice
Avtorska pravica – je pravica avtorja (ustvarjalca) na avtorskem delu. Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena. Za pridobitev avtorske pravice ni potreben nikakršnem registracijski postopek, nastane namreč z nastankom samega avtorskega dela. Pravica traja od nastanka dela in še 70 let po avtorjevi smrti.
Sorodne pravice – pomenijo pravice, ki so sorodne avtorski pravici, iz nje so izvedene, saj je za njihov obstoj potrebno avtorsko delo, ki ga nato imetnik sorodne pravice na določen način izvede, manifestira oz. posreduje javnosti. Zakon opredeljuje 6 kategorij nosilcev sorodnih pravic, in sicer: 1. izvajalci, 2. proizvajalci fonogramov, 3. filmski producenti, 4. radijske in televizijske (RTV) organizacije, 5. založniki in 6. izdelovalci podatkovnih zbirk.
- Industrijska lastnina
Patent – varuje izum, to je tehnična rešitev, s slehernega področja tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv. Patent traja 20 let od datuma vložitve prijave. V Sloveniji je možno pridobiti tudi patent s skrajšanim trajanjem; zanj so zakonski pogoji nekoliko milejši, traja pa 10 let.
Dodatni varstveni certifikat (DVC) – neposredno po izteku trajanja patenta se lahko za izum enkrat podeli dodatni varstveni certifikat, in sicer za največ pet let, če je predmet patenta proizvod ali postopek za proizvodnjo oziroma uporabo proizvoda, za katerega je pred pričetkom gospodarskega izkoriščanja potrebno izvesti z zakonom predpisani uradni postopek odobritve.
Model – je pravica industrijske lastnine, ki varuje zunanji videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo. Model traja eno ali več petletnih obdobij, vendar največ 25 let od datuma vložitve prijave.
Znamka – je pravica industrijske lastnine, s katero se varuje znak (beseda, sličica, barva, gibanje, 3D oblika ipd.). Znak mora biti sposoben a) jasnega in natančnega prikaza in b) razlikovanja blaga in storitev med konkurenčnimi ponudniki. Znamka traja 10 let od datuma vložitve prijave in se lahko poljubno mnogokrat obnovi. Trajanje znamke je lahko torej neomejeno.
Geografska označba – je oznaka, s katero se varuje geografski izvor blaga, če je kakšna značilnost (kakovost, sloves ali druga značilnost) tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Trajanje registrirane geografske označbe je neomejeno.
- Pravice sui generis
Varstvo topografije polprevodniških vezij – pomeni pravico, ki varuje topografijo polprevodniških vezij. Polprevodniško vezje je naprava za izvajanje elektronske funkcije, ki je v končni obliki ali vmesni obliki nedeljiva celota iz ene ali več spojenih plasti s polprevodniškimi elementi, od katerih je vsaj eden aktiven element. Topografija polprevodniškega vezja je enolično določeno zaporedje medsebojno povezanih slikovnih vzorcev za vsako plast polprevodniškega vezja, pri čemer ti vzorci ponazarjajo razporeditev polprevodniških elementov na plasteh, ne glede na to, na kakšen način je ta razporeditev upodobljena z zapisom, kodami ali izražena na kakšen drug način. Topografija se lahko zavaruje, če je izvirna, pravica pa traja 10 let.
Žlahtniteljska pravica (varstvo novih rastlinskih sort) – pomeni varstvo sort vseh rastlinskih rodov in vrst, vključno s križanci med rodovi in vrstami. Sorta se zavaruje s pridobitvijo žlahtniteljske pravice. Zavaruje se lahko vsaka sorta, ki je nova, razločljiva, izenačena, nespremenljiva in poimenovana v skladu z zakonom. Pravica traja 20 oz. 25 let (daljše varstvo velja za hmelj, vinsko sorto in drevesne vrste).
č) Druge oblike varstva
Firma – varuje ime družbe, s katerim ta posluje v gospodarskem prometu. Firma se mora jasno razlikovati od imen vseh drugih družb.
Domena – pomeni niz znakov, ki predstavlja spletni naslov in ga njen imetnik lahko uporablja za prikaz svojih spletnih strani in elektronsko pošto. Registracija domene ne pomeni pridobitve absolutne pravice, daje le pravico do uporabe domene.
Know-how – pomeni skupek tehničnega znanja in izkušenj, ki omogoča ali pripomore k uporabi patentiranega ali nepatentiranega izuma (ne glede na to, ali je izum proizvod ali postopek) in vključuje nerazkrito oprijemljivo (načrti, formule, navodila ipd.) in neoprijemljivo (tržni koncepti, tehnike preizkušanja ipd.) znanje. Know-how varuje tudi tehnične izboljšave, s katerimi se dosega večja storilnost, boljša kakovost proizvodov ali storitev, prihranek pri materialu ali energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljši nadzor proizvodnje, boljšo varnost pri delu in podobno. Poleg tega, da gre za tajne informacije, ki tvorijo know-how, morajo biti te tudi bistvene in določene.
Poslovna skrivnost – zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki niso splošno znane ali lahko dostopne osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Ima tržno vrednost, njen imetnik pa v danih okoliščinah razumno ukrepa, da jo ohrani kot skrivnost. Pomeni torej podatek, ki je zaupen in znan le določenemu krogu oseb, v primeru razkritja takšnega podatka javnosti pa bi njegovemu imetniku nastala premoženjska škoda.
