Kaj je službeni izum?
Izum je rešitev konkretnega tehničnega problema. Če izum izpolnjuje nadaljnje zakonske pogoje, ki so (1) novost, (2) inventivna raven in (3) industrijska uporabljivost, lahko zanj pri pristojnem organu zahtevamo pravno varstvo (pravico), to je patent (10. člen Zakona o industrijski lastnini, Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 100/13, 23/20 in 76/23; ZIL-1).
Službeni izumi nastajajo v delovnih ali drugih pogodbenih razmerjih, kot to ureja Zakon o izumih iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 15/07 – uradno prečiščeno besedilo; ZPILDR) in na njegovi podlagi ter znotraj Univerze v Mariboru Pravilnik o rezultatih inovacijske dejavnosti Univerze v Mariboru št. 012/2024/4 (Obvestila UM št. XLII-2-2024; Pravilnik).
Službeni izum je izum, ki je ustvarjen v času trajanja delovnega ali drugega pogodbenega razmerja na Univerzi v Mariboru, če so k nastanku izuma pripomogle izkušnje, ki jih je izumitelj pridobil na delovnem mestu ali sredstva, ki mu jih je Univerza v Mariboru dala na razpolago (posredni službeni izum) oziroma pri izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi, in sicer na izrecno zahtevo Univerze v Mariboru ali na podlagi posebne pogodbe med Univerzo v Mariboru in izumiteljem (neposredni službeni izum).
Ob izumih, ki so tehnične rešitve, pa raziskovalci (in študentje) ustvarjate, izdelujete, programirate in razvijate še na netehničnih poljih, ob konkretnih dosežkih pa hkrati nastaja skupek znanja in izkušenj, ki prav tako tvori bazen novega ali izboljšanega znanja. Zato z rezultati po Pravilniku opredeljujemo kakršnekoli dosežke ustvarjalnega oz. razvojno-raziskovalnega procesa, ki je financiran z javnimi sredstvi, v oprijemljivi ali neoprijemljivi obliki (npr. know-how, urejene zbirke podatkov in informacij, ne glede na njihovo obliko ali naravo in ne glede na to, ali se lahko pravno zavarujejo s pravicami ipd.)
Pravilnik se uporablja za:
- raziskovalce oz. druge zaposlene, ki so v delovnem razmerju na UM;
- študente in/ali druge osebe, ki sodelujejo v razvojno-raziskovalnem delu, financiranem s strani UM;
- službene izume;
- rezultate razvojno-raziskovalnega dela, ki je financirano z javnimi sredstvi.
Zaradi pridobitve pravnega varstva (npr. patenta) in interesov tako UM kot potencialnih industrijskih partnerjev je nujno, da se službeni izumi do vložitve zahteve za pravno varstvo ohranjajo kot zaupni. To velja tako za izumitelje (raziskovalce, študente) kot ostale zaposlene, ki se seznanjamo z nastankom novih službenih izumov.
Primeri ravnanj, ki bi lahko pomenila škodljivo javno razkritje izuma, so med drugim:
- objava članka ali prispevka,
- javna prezentacija ugotovitev (npr. zagovor doktorske naloge),
- objava specifične vsebine na forumu,
- predstavitev na bilateralnem sestanku z drugim raziskovalcem ali podjetjem brez podpisa ustreznega sporazuma o varovanju zaupnosti podatkov (ang. Non-Disclosure Agreement).
Če ste v dvomu, ali ste oz. ali imate že načrtovano kakšno aktivnosti v zvezi z novim službenim izumom, se, prosimo, obrnite našo službo in skupaj bomo našli rešitev.
Naj poudarimo, da zaposleni, ki so ustvarili izum, o tem morajo obvestiti UM. Gre torej za dolžnost, ki jo kot tako opredeljuje zakon (5. člen ZPILDR). Zakon in Pravilnik jasno urejata še nadaljnje dolžnosti in, na drugi strani, tudi pravice zaposlenih.
