Zavod za turizem Idrija

Idrija UNESCO Global Geopark (Slovenia) The Idrija UNESCO Global Geopark is situated in the western part of Slovenia, approximately 60 km from Ljubljana. It is located at the junction of the Dinarides and Alps mountain ranges. This has resulted in exceptional geoheritage of deep gorges where a variety of rocks have been discovered in remarkable stratigraphic cross-sections, tectonic phenomena, and mineral and fossil deposits. In addition, water contributes to the variety of the terrain with numerous features and water courses. The extensive tectonic movements shaping the terrain within the Idrija UNESCO Global Geopark began in the Anisian and lasted throughout the Triassic. The area’s mercury ore deposits, supporting 500 years of mining, and now a UNESCO world heritage site, was formed during this period. Owing to complex tectonic events, the carbonate sedimentation was interrupted in the Upper Cretaceous, forming flysch rocks in the foreland basin. Due to extensive tectonics, the majority of contacts between the sequences of different Carboniferous to Paleocene-Eocene rock strata are tectonic. Most of the rocks are carbonates and clastic sedimentary rocks of the Permian, Triassic, and Cretaceous age. Outcrops due to Ladinian volcanism have been found in the western part of the Idrija UNESCO Global Geopark. Due to the pushing of the Adriatic microplate under the European plate in the Miocene, the terrain has a typical thrust structure. Reposted from GGN #GlobalGeoparksNetwork #UNESCOGlobalGeoparks #IdrijaUNESCOGlobalGeopark #GGN #virtualtourinGeoparks #20thGGNanniversary

The new issue of geopark news brings many interesting articles. Among them, Geopark Idrija's article on sustainable integration and cooperation. https://lnkd.in/ehNvu5w7

𝐏𝐨𝐧𝐨𝐬𝐧𝐨 𝐧𝐚𝐩𝐨𝐯𝐞𝐝𝐮𝐣𝐞𝐦𝐨 𝟒𝟐. 𝐟𝐞𝐬𝐭𝐢𝐯𝐚𝐥 𝐈𝐝𝐫𝐢𝐣𝐬𝐤𝐞 𝐜̌𝐢𝐩𝐤𝐞, ki bo potekal od 14. do 16. junija v Idriji! Pod sloganom »𝐏𝐨𝐩-𝐮𝐩 𝐜̌𝐢𝐩𝐤𝐚« se obet pravo čipkasto doživetje, ki ga ne smete zamuditi. Z izbranim sloganom in naslovno fotografijo postavljamo v ospredje 𝐫𝐚𝐳𝐧𝐨𝐥𝐢𝐤𝐨𝐬𝐭, 𝐞𝐝𝐢𝐧𝐬𝐭𝐯𝐞𝐧𝐨𝐬𝐭, 𝐦𝐥𝐚𝐝𝐨𝐬𝐭𝐧𝐨𝐬𝐭 𝐢𝐧 𝐢𝐧𝐨𝐯𝐚𝐭𝐢𝐯𝐧𝐨𝐬𝐭 𝐢𝐝𝐫𝐢𝐣𝐬𝐤𝐞 𝐜̌𝐢𝐩𝐤𝐞 𝐯 𝐩𝐫𝐨𝐬𝐭𝐨𝐫𝐮, 𝐜̌𝐚𝐬𝐮 𝐢𝐧 𝐜𝐞𝐥𝐨 𝐯𝐞𝐬𝐨𝐥𝐣𝐮! 🌟✨ Posebno ponosni smo na naslovno fotografijo, ki je plod sodelovanja z mladim ustvarjalnim duetom Karlo Kirri, ki skrbita za stajling skupine Joker Out ter sodelujeta s klekljaricami. Glasbeniki skupine Joker Out so tudi ambasadorji idrijske čipke. 💚

Ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov se nam pridružite v Idriji in doživite čar starega mestnega jedra skozi oči izkušenega vodnika Jožeta Pavšiča. 🗺️🏰 👥 Dobimo se pred turistično informacijskim centrom, nato pa bomo skozi Jožetove zgodbe raziskali zanimive kotičke starega mestnega jedra. Ne pozabite deliti vabila s prijatelji in družino - več nas bo, bolj zabavno bo! 🤗👫 Večer z Jožetom je brezplačen, le svojo udeležbo javite na: E: tic@visit-idrija.si T: 05 37 43 916 Svetovni dan turističnih vodnikov se praznuje 21. februarja vse od leta 1990 na pobudo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov.

V Zadlogu so do sredine 20. stoletja pridelovali lan, ki je dajal surovino za platno, takrat najpomembnejše blago za izdelavo oblek. Ljudje so imeli z lanom delo čez celo leto. Sejali so ga v začetku maja, v septembru pa poruvali in povezali v snope. Semenske glavice so odstranili z riflnom, ki je bil kot nekakšen glavnik z žeblji. Stebla so razgrnili po tleh, da se je lan godil. Po nekaj tednih so stebla pobrali, povezali v snope in shranili na suhem. V oktobru se je začela teritev, pri kateri je imela pomembno vlogo lanena jama. Služila je za sušenje lanu. Posušena stebla so terice otrle s trlico, ki so jo pritrdile v teričji stol. Trlica je imela rezilo, s katerim so udarjale po steblih. Tako so izluščile oleseneli del - pezdir, v rokah pa jim je ostalo predivo. Lanena jama je globoka približno 3 metre, široka 2 metra in pokrita z betonsko streho.Vanjo je speljan rov, v katerem so zakurili ogenj. Toplota se je tako širila v jamo in lan se je sušil. Snope so polagali na leseno mrežo - gajtre. Lan so lahko sušili tako moški kot ženske, pravili so jim “ta suha baba” ali “sušilna baba”. Predvsem so morali paziti, da se lan ni vžgal, čeprav se je tudi to večkrat zgodilo. Prav zaradi tega so bile lanene jame vedno postavljene vsaj deset metrov od hiše.V mrzlih zimskih dneh so ženske in dekleta na kolovratu iz očiščenega prediva spredle prejo. Navile so jo na motovilo in povezale v štrene. Štrene so oprali v lokvah, jih oželi in posušili. Potem so jih navili na motovilo in navili klobčiče ter jih odnesli h tkalcu. Tkalec je stkal platno iz katerega so šivali obleke, brisače, rjuhe. Lanena dediščina je na Črnovrškem še vedno živa po zaslugi društva Lanene žene.

Jan Tratnik, Borut Božič, Valter Bonča in Matevž Govekar. Vsi ti izjemni kolesarji prihajajo iz Idrije, ki je ob čipkah in rudniku znana tudi po odličnih športnikih. Od kje vseskozi prihajajo novi talenti in zakaj je skoraj vedno med profesionalnimi kolesarji vsaj en Idrijec?

Zgodbe, ki jih pišemo z domačini. Marjana Grcman RTVSLO.si MMC #heritageconservation #globalgeopark #interpretation